Naše dijake, ki so tudi perspektivni športniki, smo povprašali o njihovih dosežkih, šolanju in nadaljnji poti. V nadaljevanju si lahko preberete njihove odgovore.

	Že dvanajsto leto treniram karate pri Karate klubu Trbovlje. Najprej sem tekmoval v katah, zadnjih sedem let pa samo športne borbe. Sedaj sem tretje leto član slovenske reprezentance. Udeležujem se državnih in mednarodnih turnirjev. Šola je za športnike dobro poskrbela, vendar status športnika uporabljam le v primeru izostankov zaradi tekmovanj. Redko pa zaprosim za odlog kakšne druge obveznosti, ki so mi v okviru statusa omogočene. Blaž Hribovšek, dijak 3.c
	Sem Domen Majdič, dijak prvega letnika STPŠ Trbovlje. Ukvarjam se s borilnimi veščinami, natančneje s karatejem. Karate treniram že devet let. Sprva je bilo mišljeno kot hobi, vendar sem začel tudi tekmovati. Letos sem se udeležil treh tekmovanj, na vseh sem osvojil medalje, in sicer dve zlati ter eno srebrno. STPŠ sem izbral zato, ker me poklic elektrotehnika veseli. Za status športnika nisem zaprosil,  ker zaenkrat lahko uskladim šport in šolo. Domen Majdič, dijak 1.a
	Sem Jaša Jovan. Treniram speedbadminton in sem član ŠD Speed Trbovlje. Speedminton treniram že štiri leta. Moja najboljša rezultata sta 1. mesto na svetovnem prvenstvu v Berlinu ter 2. mesto na evropskem prvenstvu v Varšavi. Za STPŠ sem se odločil, ker se lahko takoj po šolanju zaposlim, saj bom imel naziv tehnik računalništva. Za smer računalništva pa sem se odločil, ker so računalniki stvar prihodnosti. Status športnika uporabljam v primeru odsotnosti zaradi tekem, saj se lahko dogovorim za termine ocenjevanj. Po končani srednji šoli bi šolanje rad nadaljeval na fakulteti za šport. Jaša Jovan, dijak 1. C

V ponedeljek, 22. 12. so se trije dijaki naše šole udeležili novoletnega turnirja strelskega društva rudnik Hrastnik. Vsi trije so se odlično odrezali in dobili svoja »predbožična darila« – Mateja Napret je med člani osvojila 1. mesto, Patrik Gnus, prav tako med člani, 3. mesto in Matic Rot 3. mesto med kadeti.

Vsem trem iskrene čestitke.    

Na šoli poteka krožek izdelave elektronskih vezij, kjer dijaki 1.A in 2.A izdelujejo elektronska vezja. Uspešno so končali prvi izdelek; to je avdio ojačevalnik.

V četrtek, 18. 12. 2014,  je na STPŠ Trbovlje potekal že tradicionalni božično-novoletni koncert. Nastopili so dijaki naše šole z znanimi narodnozabavnimi in božičnimi skladbami. 4 dijaki 3.C razreda (Tehnik računalništva) so ob spremljavi profesorjev zapeli že skoraj zimzeleno pesem Na božično noč. Imeli smo tudi goste iz OŠ Ivana Cankarja in vokalno-instrumentalno skupino Brez-imena. Vsi nastopajoči so se odlično odrezali. V nadaljevanju si lahko pogledate slike s koncerta.

V ponedeljek, 8. 12. 2014, smo imeli na šoli slavnostno otvoritev mozaika, ki krasi naše glavno stopnišče. V nadaljevanju si lahko preberete nekaj utrinkov in si pogledate njegovo lepoto in veličino.

Vsi, ki smo mozaik ustvarjali, smo v njem neizmerno uživali in želimo, da bi zdaj razveseljeval tudi dijake, profesorje in obiskovalce.  Naš namen je bil, da z njegovo barvitostjo in sporočilnostjo vnesemo v šolo optimizem in radost do življenja, učenja in kreativnega dela. Mozaik nosi v sebi zgodbe in karakteristike, ki se vsebinsko nanašajo na našo šolo. Medgeneracijsko sodelovanje se je zlilo v eno.

Začetek mozaika izvira iz školjke, tako kot življenje na Zemlji. Njegova sporočilna vsebina je narejena pod vplivom zaznav odgovorov, po katerih se nekateri v življenju sprašujemo: kaj je globlji smisel življenja, zakaj smo tu in sploh: kje smo … Likovno smo to ponazorili z dvema spiralama, ki zajemata osrednji prostor v mozaiku. Predstavljata neskončnost in glede na stekanje fraktalnih oblik ponazarjata presek časa in prostora, kjer se človeštvo nahaja. V obe spiralni neskončnosti se stekajo dogajanja in zgodbe različnosti življenj ter pestrost njihovih energij. Te smo ponazorili z rabo materialov, ki niso le uporabni ali tehniški predmeti, ampak imajo sami po sebi svojo lastno zgodbo, ne le po namenu, temveč tudi v njihovi zgradbi. Skupaj s pestrostjo oblik in barv ti koščki različnih materialov simbolizirajo našo individualnost, hkrati pa tudi enotnost skupnosti, v kateri ni nič nepotrebnega in odvečnega, kjer so vedno možnosti za učenje absolutnih znanj. Z našim delom smo želeli poudariti dojemanje in zavest o radosti pomena potovanja duše po varni neskončnosti.

 Severina Trošt Šprogar

Tehnični podatki o mozaiku:

Površina mozaika: 2x15m2

Lepilna masa: Nivedur S beli 155 kg
Fugirna masa:10 kg
Prodniki: 200 kg
Materiali: keramične ploščice, raznovrstni marmorji, rečni prodniki, ogledalca, steklo, različne tehniške naprave, plastika, školjke, materiali za elektroniko, strojniški elementi in predmeti, ki jih mozaik simbolno povezuje s šolo.
Teža: cca 600 kg

Pisal se je osmi december, ko smo se dijaki tretjih letnikov tehniške šole Trbovlje zbrali na parkirišču poleg dvorane Polaj. Povezoval nas je en skupen cilj: razširiti svoja obzorja in se naužiti vrhunsko uprizorjene gledališke predstave z naslovom  Frankenstein ali sodobni Prometej v izvedbi gledališke skupine TNT TheatreBritain.

 Celotna predstava je bila, kot lahko sklepate sami, odigrana v angleščini. Režiser Paul Stebbings je navdih za to ‘resno’ gotsko komedijo našel v romanu Frankenstein angleške pisateljice Mary Shelly. V tej igri je povezal resno znanstveno raziskovanje (oživljanje mrtvih), osamljenost človeka v njegovem trpljenju in nesprejetosti, zabavo in ljubezensko zgodbo, s katero se ni oddaljil od originala, a vendar jo je (po besedah naše profesorice) predstavil v postmodernističnem slogu. Na kratko: postmodernizem je literarna smer, za katero je značilno, da jezik konstruira resničnost. Štirje igralci, ki so igrali več vlog, so bili preprosto odlični in nas niso pustili ravnodušnih.  Posebej posrečeno so bili odigrani elementi med samo publiko in so resnično pritegnili pozornost nas vseh.

Morda lahko spregovorim še kakšno besedo o sami poti do te čudovite izkušnje. Pot nas je peljaja skozi mesto Trbovlje  do reke Save, ki smo ji sledili do sosednjega mesta, Hrastnika. Od Hrastnika smo privijugali mimo Dola pri Hrastniku, Marnega, Rimskih Toplic, Laškega in Celja do avtoceste in po njej vse do Maribora. Sprva smo imeli nekaj težav z iskanjem Narodnega doma, a vendar se nam je sreča dokaj kmalu nasmehnila. Bistveno je, da smo na predstavo prišli pravočasno.  Trajala je prijetnih devetdeset minut. Temu je sledil zbor pred Narodnim domom. Ostalo nam je dobre pol ure do ogleda Pokrajinskega muzeja Maribor. V tem prostem času smo se sprehodili po živahnih mariborskih ulicah, doživeli virtualno naročanje kave in si seveda vsi potešili lakoto.

Pokrajinski muzej Maribor nas je pričakal z nepozabno arheološko razstavo okrog tisoč izbranih predmetov iz obdobja od mlajše kamene dobe pa vse do zgodnjega srednjega veka.  Muzej stoji v prostorih mariborskega gradu, katerega korenine segajo do leta 1478. Leta 1933 ga je odkupila občina, pet let za tem pa se je vanj preselil Pokrajinski muzej Maribor. Skozenj nas je popeljal arheolog, ki ga je bilo prijetno poslušati. Res je, da ga je na trenutke zaneslo in se je  morda malo razgovoril, a je bilo vodstvo zanimivo in poučno.

Dejansko je razstava postavljena po zgodovinskih obdobjih. Ogled se začne v obdobju mlajše kamene dobe in nadaljuje proti srednjemu veku. Vsekakor moramo priznati, da se je na območju Maribora skozi vsa časovna obdobja veliko dogajalo. Dokazana je prisotnost mnogih ljudstev in plemen, ki so nam puščali sledi in spomine v orodjih, orožju, posodah, pripomočkih, nakitu in kasneje tudi v pisnih virih, slikah in freskah. Ogled je trajal dobro uro, ki je minila precej hitreje kot marsikatira šolska ura.

Po končanem ogledu smo poiskali naš »hud« avtobus in se po isti poti vrnili domov. Če je v znanju moč, smo jo v Mariboru zagotovo pridobili. Dan je čudovito obarval celoten teden, popestril monotono srednješolsko življenje in nam zapustil nepozabne spomine.

Miha Uranič, 3.AB

Foto: Roberto Kolobarič 3.C 

Od 10.11. do 14. 11. 2014 je na naši šoli že drugo leto potekalo šolsko tekmovanje iz računalništva – Bober, kjer je kar 8 od 25 sodelujočih dijakov prejelo bronasto priznanje.

Bober je mednarodno tekmovanje v računalniškem razmišljanju in pismenosti. Lansko leto smo pridobili prve izkušnje z omenjenega tekmovanja, letos pa smo šli še korak naprej in dosegli še več priznanj.

Bronasto priznanje so prejeli:

• Matic Hrastelj, 1.c
• Sergej Jerman, 1.c
• Aljaž Juvan, 1.c
• Nejc Ačkun, 2.c
• Jernej Leskovšek, 2.c
• Mitja Bricl Mohar, 4.c
• Marko Laharnar, 4.c
• Aleš Ravnikar, 4.c

Aleš Ravnikar se bo v januarju udeležil državnega tekmovanja – zanj že sedaj držimo pesti in mu želimo veliko sreče, znanja in uspeha.

Vsem dobitnikom bronastih priznanj pa iskrene čestitke za odličen rezultat. Kjer je volja, tam je pot.

Mentor: Uroš Ocepek, prof.

V preteklih dveh tednih (12. 11. in 19. 11. 2014) smo na našo šolo povabili osnovnošolke z namenom, da jim predstavimo 3D modeliranje. Ponudili smo jim možnost oblikovanja prstana, obeska ali uhanov po vnaprej pripravljenih predlogah. Skozi računalniško oblikovanje jih je vodil kolega Marjan Pograjc, učitelj strokovnih modulov s področja strojništva.

V prvem delu so se same preizkusile v oblikovanju na ekranu, v drugem delu jim je učitelj demonstriral tiskanje oblikovanih izdelkov na 3D tiskalniku. Tako so spoznale celoten potek izdelave, od ideje do končnega izdelka.

Odziv je bil presenetljivo velik, iz vseh trboveljskih osnovnih šol se je Tehnike za punce udeležilo kar 39 deklet. Njihove odzive si lahko preberete spodaj.

»Program se mi je zdel v redu, super je bilo spoznavati 3D tiskalnik.«

»Program mi je všeč, saj menim da je dober za splošno razgledanost.«

»Ti dve uri sta mi bili zelo všeč, bili sta zelo poučni, zanimivi in sta predstavili tudi drugo plat tehnike. Hvala tudi za izdelek.«

»Najbolj mi je bilo všeč, ko smo tiskali izdelek. Moj izdelek mi je všeč, samo napisa se skoraj ne vidi.«

»Najbolj mi je bilo všeč tiskanje izdelka.«

»Program mi je všeč, saj se z njim naučimo nekaj novega.«

»Program mi je zelo všeč, saj je nekaj, česar še nisem videla.«

»Bilo je zabavno, ker smo si same naredile prstane. Čeprav prstan ni po mojih pričakovanjih, je vseeno v redu. Sama se za ta poklic ne bi odločila.«

»Bilo je zabavno, ker smo si ustvarile izdelek po lastni želji. Zanimivo je bilo tiskanje izdelka. Hvala za lep izdelek.«

»Šola, modeliranje, izdelek … vse mi je všeč. Profesor je bil prijazen. Šola je lepa.«

»Najbolj mi je bila všeč izdelava obeska z računalnikom.«

»Bilo mi je zelo všeč, delavnico bi lahko ponovili.«

»Na šoli je lepo, zabavno ter ustvarjalno. Naučile smo se, kaj vse lahko naredimo iz plastike. Strojništvo je lahko zelo lep poklic.«

»Na šoli je lepo, zabavno in ustvarjalno. Strojništvo je lahko lep poklic, vendar za nekoga, ki ga to področje zanima. Moraš biti natančen, potrpežljiv in ustvarjalen.«

»Bilo je zanimivo, saj si nisem predstavljala, kaj vse lahko narediš s tiskanjem. Presenetilo me je tiskanje izdelkov. Nad dnevom sem bila zelo navdušena.«

»Bilo je zelo zanimivo. Zanimivi so bili tudi sami izdelki. Lahko bili tudi kakšne druge barve.«

»Bilo je zanimivo, zabavno. Izdelek mi je všeč, žal se napisa na njem ne vidi.«

»Program mi je zelo všeč, ker sem se veliko novega naučila.«

»Program mi je bil zelo všeč. Upam, da se bo kakšno dekle odločilo za vašo šolo.«

»Na začetku, v teoriji je bilo zelo zabavno, naučila sem se veliko novega. A od izdelka sem pričakovala več – da se bodo vsaj črke bolje videle, žal ni uspelo. Skratka – zelo lepa izkušnja, ki bi jo še velikokrat ponovila.«

»Zelo mi je všeč, da spodbujate tudi punce, da si izbirajo poklice, za katere večina meni, da so le za fante. Tudi drugi poklici so, pri katerih NI treba delati v delavnici, ampak za računalnikom. Predstavitve so bile zelo zanimive in poučne, saj smo se zelo veliko naučili. 3D tiskanje mi je zelo všeč, saj je nekaj novega in neobičajnega. Izdelki, kot tudi njihova izdelava na računalniku, so bili zelo lepi in zanimivi. Če bodo še kdaj na voljo podobne delavnice, se jih bom z veseljem udeležila. Zelo mi je bil všeč prikaz 3D tiskanja, saj smo lahko videli, kako tiskalnik nanaša sloje. Hvala za prijetno, super, nepozabno, najboljšo izkušnjo.«

»Projekt mi je zelo všeč zato, ker je ustvarjalen in zanimiv.«

»Ta projekt mi je všeč, ker je zanimiv in rada izdelujem nakit.«

»Moje mnenje o tem programu je dobro. Všeč mi je, kako lahko to narediš.«

»Moje mnenje o tem delu je zelo pozitivno in zabavno, saj lahko narediš svoj prstan, uhan ali obesek. Obesek sem si izbrala zato, ker ga bom lahko imela kot zapestnico, ogrlico ali za okras na šolski torbi. Imela ga bom za spomin, kako sem naredila nekaj zase. Take dneve bi imela še velikokrat.«

»Ta šola mi je zelo všeč, mogoče se tudi vpišem nanjo.«

»Projekt »Tehnika samo za punce« mi je zelo všeč. V prihodnje si želim še več takih projektov.«

»Tehnika samo za punce mi je bila zelo všeč, ker sem spoznala nov program in nov način izdelovanja izdelkov.«

»Tehnika za punce mi je zelo všeč, zato ker lahko izdelujemo različne izdelke in spoznavamo nove programe.«

»Bilo mi je všeč in z veseljem bi se Tehnike za punce spet udeležila.«

Dijakinja Mateja Napret, ki je tudi članica slovenske mladinske državne reprezentance in slovenske anti-dopinške organizacije, se je v soboto 22. 11. v Ljutomeru udeležila 2. kola 1.B državne lige, kjer je v članski kategoriji (Mateja sicer spada v kategorijo mladink) zasedla 13. mesto od 35 nastopajočih. 

Naslednji dan (23. 11.) je bil zanjo še bolj uspešen, saj je prav tako v Ljutomeru na 2. kolu državne lige za kadete in mladince zasedla 3. mesto. Trenutno si v državni mladinski ligi deli 2. mesto v skupnem seštevku.