Srebrna mepi odprava 2/3
8. 10. 2017
Najdaljšo etapo v tem “Giru” so naši trije vrli fantje in eno super dekle opravili v rekordnem času pred iztekom dneva. Prehiteli so celo rdečehlačnika, ki jih je neuspešno zasledoval. S kolesom. S kombijem. A ni nič pomagalo, očitno jim je večerja (hrenovke in pečen krompir na žerjavici) dala krila. No, Soča je tukaj gor še bolj turkizna, zrak je še bolj svež in jesenske barve še bolj impresionistične. Kar pa imresionira najbolj, je vztrajnost pobegle ekipe, katero čaka sedaj zaslužen počitek.
Vasja Markič
In rekli smo – dovolj imamo tega dežja in odpeketali na Primorsko! Skupaj z MEPI spremljevalko iz Srednja šola Zagorje Suzana Mikelj in moje rdečehlače malenkosti iz STPŠ Trbovlje smo srebrne mepijevce kar pustili v Kobaridu, kjer so si ogledali muzej; naš dijak Miha Krajnc je bil navdušen. Sledil je nizki start srebrnikov po soški poti – njihova naloga je popisati/opisati/poslikati VSE mostove na tej dolgi, 50 kilometrski poti. Že prvi dan je Blaž Strgaršek izgubil očala, a so se ta le našla nekje v breznu njegovega nahrbtnika. Marko Hudomalj je navdušeno navduševal svojo ekipo – dokler je še kaj čokolina, se za lačne želodce ni za bati. In Nastja Planinc? Menda so jo fantje držali, da ni skočila v Sočo, tako čudovita je! 😉
