V četrtek, 18. 12. 2014,  je na STPŠ Trbovlje potekal že tradicionalni božično-novoletni koncert. Nastopili so dijaki naše šole z znanimi narodnozabavnimi in božičnimi skladbami. 4 dijaki 3.C razreda (Tehnik računalništva) so ob spremljavi profesorjev zapeli že skoraj zimzeleno pesem Na božično noč. Imeli smo tudi goste iz OŠ Ivana Cankarja in vokalno-instrumentalno skupino Brez-imena. Vsi nastopajoči so se odlično odrezali. V nadaljevanju si lahko pogledate slike s koncerta.

V ponedeljek, 8. 12. 2014, smo imeli na šoli slavnostno otvoritev mozaika, ki krasi naše glavno stopnišče. V nadaljevanju si lahko preberete nekaj utrinkov in si pogledate njegovo lepoto in veličino.

Vsi, ki smo mozaik ustvarjali, smo v njem neizmerno uživali in želimo, da bi zdaj razveseljeval tudi dijake, profesorje in obiskovalce.  Naš namen je bil, da z njegovo barvitostjo in sporočilnostjo vnesemo v šolo optimizem in radost do življenja, učenja in kreativnega dela. Mozaik nosi v sebi zgodbe in karakteristike, ki se vsebinsko nanašajo na našo šolo. Medgeneracijsko sodelovanje se je zlilo v eno.

Začetek mozaika izvira iz školjke, tako kot življenje na Zemlji. Njegova sporočilna vsebina je narejena pod vplivom zaznav odgovorov, po katerih se nekateri v življenju sprašujemo: kaj je globlji smisel življenja, zakaj smo tu in sploh: kje smo … Likovno smo to ponazorili z dvema spiralama, ki zajemata osrednji prostor v mozaiku. Predstavljata neskončnost in glede na stekanje fraktalnih oblik ponazarjata presek časa in prostora, kjer se človeštvo nahaja. V obe spiralni neskončnosti se stekajo dogajanja in zgodbe različnosti življenj ter pestrost njihovih energij. Te smo ponazorili z rabo materialov, ki niso le uporabni ali tehniški predmeti, ampak imajo sami po sebi svojo lastno zgodbo, ne le po namenu, temveč tudi v njihovi zgradbi. Skupaj s pestrostjo oblik in barv ti koščki različnih materialov simbolizirajo našo individualnost, hkrati pa tudi enotnost skupnosti, v kateri ni nič nepotrebnega in odvečnega, kjer so vedno možnosti za učenje absolutnih znanj. Z našim delom smo želeli poudariti dojemanje in zavest o radosti pomena potovanja duše po varni neskončnosti.

 Severina Trošt Šprogar

Tehnični podatki o mozaiku:

Površina mozaika: 2x15m2

Lepilna masa: Nivedur S beli 155 kg
Fugirna masa:10 kg
Prodniki: 200 kg
Materiali: keramične ploščice, raznovrstni marmorji, rečni prodniki, ogledalca, steklo, različne tehniške naprave, plastika, školjke, materiali za elektroniko, strojniški elementi in predmeti, ki jih mozaik simbolno povezuje s šolo.
Teža: cca 600 kg

Pisal se je osmi december, ko smo se dijaki tretjih letnikov tehniške šole Trbovlje zbrali na parkirišču poleg dvorane Polaj. Povezoval nas je en skupen cilj: razširiti svoja obzorja in se naužiti vrhunsko uprizorjene gledališke predstave z naslovom  Frankenstein ali sodobni Prometej v izvedbi gledališke skupine TNT TheatreBritain.

 Celotna predstava je bila, kot lahko sklepate sami, odigrana v angleščini. Režiser Paul Stebbings je navdih za to ‘resno’ gotsko komedijo našel v romanu Frankenstein angleške pisateljice Mary Shelly. V tej igri je povezal resno znanstveno raziskovanje (oživljanje mrtvih), osamljenost človeka v njegovem trpljenju in nesprejetosti, zabavo in ljubezensko zgodbo, s katero se ni oddaljil od originala, a vendar jo je (po besedah naše profesorice) predstavil v postmodernističnem slogu. Na kratko: postmodernizem je literarna smer, za katero je značilno, da jezik konstruira resničnost. Štirje igralci, ki so igrali več vlog, so bili preprosto odlični in nas niso pustili ravnodušnih.  Posebej posrečeno so bili odigrani elementi med samo publiko in so resnično pritegnili pozornost nas vseh.

Morda lahko spregovorim še kakšno besedo o sami poti do te čudovite izkušnje. Pot nas je peljaja skozi mesto Trbovlje  do reke Save, ki smo ji sledili do sosednjega mesta, Hrastnika. Od Hrastnika smo privijugali mimo Dola pri Hrastniku, Marnega, Rimskih Toplic, Laškega in Celja do avtoceste in po njej vse do Maribora. Sprva smo imeli nekaj težav z iskanjem Narodnega doma, a vendar se nam je sreča dokaj kmalu nasmehnila. Bistveno je, da smo na predstavo prišli pravočasno.  Trajala je prijetnih devetdeset minut. Temu je sledil zbor pred Narodnim domom. Ostalo nam je dobre pol ure do ogleda Pokrajinskega muzeja Maribor. V tem prostem času smo se sprehodili po živahnih mariborskih ulicah, doživeli virtualno naročanje kave in si seveda vsi potešili lakoto.

Pokrajinski muzej Maribor nas je pričakal z nepozabno arheološko razstavo okrog tisoč izbranih predmetov iz obdobja od mlajše kamene dobe pa vse do zgodnjega srednjega veka.  Muzej stoji v prostorih mariborskega gradu, katerega korenine segajo do leta 1478. Leta 1933 ga je odkupila občina, pet let za tem pa se je vanj preselil Pokrajinski muzej Maribor. Skozenj nas je popeljal arheolog, ki ga je bilo prijetno poslušati. Res je, da ga je na trenutke zaneslo in se je  morda malo razgovoril, a je bilo vodstvo zanimivo in poučno.

Dejansko je razstava postavljena po zgodovinskih obdobjih. Ogled se začne v obdobju mlajše kamene dobe in nadaljuje proti srednjemu veku. Vsekakor moramo priznati, da se je na območju Maribora skozi vsa časovna obdobja veliko dogajalo. Dokazana je prisotnost mnogih ljudstev in plemen, ki so nam puščali sledi in spomine v orodjih, orožju, posodah, pripomočkih, nakitu in kasneje tudi v pisnih virih, slikah in freskah. Ogled je trajal dobro uro, ki je minila precej hitreje kot marsikatira šolska ura.

Po končanem ogledu smo poiskali naš »hud« avtobus in se po isti poti vrnili domov. Če je v znanju moč, smo jo v Mariboru zagotovo pridobili. Dan je čudovito obarval celoten teden, popestril monotono srednješolsko življenje in nam zapustil nepozabne spomine.

Miha Uranič, 3.AB

Foto: Roberto Kolobarič 3.C 

Od 10.11. do 14. 11. 2014 je na naši šoli že drugo leto potekalo šolsko tekmovanje iz računalništva – Bober, kjer je kar 8 od 25 sodelujočih dijakov prejelo bronasto priznanje.

Bober je mednarodno tekmovanje v računalniškem razmišljanju in pismenosti. Lansko leto smo pridobili prve izkušnje z omenjenega tekmovanja, letos pa smo šli še korak naprej in dosegli še več priznanj.

Bronasto priznanje so prejeli:

• Matic Hrastelj, 1.c
• Sergej Jerman, 1.c
• Aljaž Juvan, 1.c
• Nejc Ačkun, 2.c
• Jernej Leskovšek, 2.c
• Mitja Bricl Mohar, 4.c
• Marko Laharnar, 4.c
• Aleš Ravnikar, 4.c

Aleš Ravnikar se bo v januarju udeležil državnega tekmovanja – zanj že sedaj držimo pesti in mu želimo veliko sreče, znanja in uspeha.

Vsem dobitnikom bronastih priznanj pa iskrene čestitke za odličen rezultat. Kjer je volja, tam je pot.

Mentor: Uroš Ocepek, prof.

V preteklih dveh tednih (12. 11. in 19. 11. 2014) smo na našo šolo povabili osnovnošolke z namenom, da jim predstavimo 3D modeliranje. Ponudili smo jim možnost oblikovanja prstana, obeska ali uhanov po vnaprej pripravljenih predlogah. Skozi računalniško oblikovanje jih je vodil kolega Marjan Pograjc, učitelj strokovnih modulov s področja strojništva.

V prvem delu so se same preizkusile v oblikovanju na ekranu, v drugem delu jim je učitelj demonstriral tiskanje oblikovanih izdelkov na 3D tiskalniku. Tako so spoznale celoten potek izdelave, od ideje do končnega izdelka.

Odziv je bil presenetljivo velik, iz vseh trboveljskih osnovnih šol se je Tehnike za punce udeležilo kar 39 deklet. Njihove odzive si lahko preberete spodaj.

»Program se mi je zdel v redu, super je bilo spoznavati 3D tiskalnik.«

»Program mi je všeč, saj menim da je dober za splošno razgledanost.«

»Ti dve uri sta mi bili zelo všeč, bili sta zelo poučni, zanimivi in sta predstavili tudi drugo plat tehnike. Hvala tudi za izdelek.«

»Najbolj mi je bilo všeč, ko smo tiskali izdelek. Moj izdelek mi je všeč, samo napisa se skoraj ne vidi.«

»Najbolj mi je bilo všeč tiskanje izdelka.«

»Program mi je všeč, saj se z njim naučimo nekaj novega.«

»Program mi je zelo všeč, saj je nekaj, česar še nisem videla.«

»Bilo je zabavno, ker smo si same naredile prstane. Čeprav prstan ni po mojih pričakovanjih, je vseeno v redu. Sama se za ta poklic ne bi odločila.«

»Bilo je zabavno, ker smo si ustvarile izdelek po lastni želji. Zanimivo je bilo tiskanje izdelka. Hvala za lep izdelek.«

»Šola, modeliranje, izdelek … vse mi je všeč. Profesor je bil prijazen. Šola je lepa.«

»Najbolj mi je bila všeč izdelava obeska z računalnikom.«

»Bilo mi je zelo všeč, delavnico bi lahko ponovili.«

»Na šoli je lepo, zabavno ter ustvarjalno. Naučile smo se, kaj vse lahko naredimo iz plastike. Strojništvo je lahko zelo lep poklic.«

»Na šoli je lepo, zabavno in ustvarjalno. Strojništvo je lahko lep poklic, vendar za nekoga, ki ga to področje zanima. Moraš biti natančen, potrpežljiv in ustvarjalen.«

»Bilo je zanimivo, saj si nisem predstavljala, kaj vse lahko narediš s tiskanjem. Presenetilo me je tiskanje izdelkov. Nad dnevom sem bila zelo navdušena.«

»Bilo je zelo zanimivo. Zanimivi so bili tudi sami izdelki. Lahko bili tudi kakšne druge barve.«

»Bilo je zanimivo, zabavno. Izdelek mi je všeč, žal se napisa na njem ne vidi.«

»Program mi je zelo všeč, ker sem se veliko novega naučila.«

»Program mi je bil zelo všeč. Upam, da se bo kakšno dekle odločilo za vašo šolo.«

»Na začetku, v teoriji je bilo zelo zabavno, naučila sem se veliko novega. A od izdelka sem pričakovala več – da se bodo vsaj črke bolje videle, žal ni uspelo. Skratka – zelo lepa izkušnja, ki bi jo še velikokrat ponovila.«

»Zelo mi je všeč, da spodbujate tudi punce, da si izbirajo poklice, za katere večina meni, da so le za fante. Tudi drugi poklici so, pri katerih NI treba delati v delavnici, ampak za računalnikom. Predstavitve so bile zelo zanimive in poučne, saj smo se zelo veliko naučili. 3D tiskanje mi je zelo všeč, saj je nekaj novega in neobičajnega. Izdelki, kot tudi njihova izdelava na računalniku, so bili zelo lepi in zanimivi. Če bodo še kdaj na voljo podobne delavnice, se jih bom z veseljem udeležila. Zelo mi je bil všeč prikaz 3D tiskanja, saj smo lahko videli, kako tiskalnik nanaša sloje. Hvala za prijetno, super, nepozabno, najboljšo izkušnjo.«

»Projekt mi je zelo všeč zato, ker je ustvarjalen in zanimiv.«

»Ta projekt mi je všeč, ker je zanimiv in rada izdelujem nakit.«

»Moje mnenje o tem programu je dobro. Všeč mi je, kako lahko to narediš.«

»Moje mnenje o tem delu je zelo pozitivno in zabavno, saj lahko narediš svoj prstan, uhan ali obesek. Obesek sem si izbrala zato, ker ga bom lahko imela kot zapestnico, ogrlico ali za okras na šolski torbi. Imela ga bom za spomin, kako sem naredila nekaj zase. Take dneve bi imela še velikokrat.«

»Ta šola mi je zelo všeč, mogoče se tudi vpišem nanjo.«

»Projekt »Tehnika samo za punce« mi je zelo všeč. V prihodnje si želim še več takih projektov.«

»Tehnika samo za punce mi je bila zelo všeč, ker sem spoznala nov program in nov način izdelovanja izdelkov.«

»Tehnika za punce mi je zelo všeč, zato ker lahko izdelujemo različne izdelke in spoznavamo nove programe.«

»Bilo mi je všeč in z veseljem bi se Tehnike za punce spet udeležila.«

Dijakinja Mateja Napret, ki je tudi članica slovenske mladinske državne reprezentance in slovenske anti-dopinške organizacije, se je v soboto 22. 11. v Ljutomeru udeležila 2. kola 1.B državne lige, kjer je v članski kategoriji (Mateja sicer spada v kategorijo mladink) zasedla 13. mesto od 35 nastopajočih. 

Naslednji dan (23. 11.) je bil zanjo še bolj uspešen, saj je prav tako v Ljutomeru na 2. kolu državne lige za kadete in mladince zasedla 3. mesto. Trenutno si v državni mladinski ligi deli 2. mesto v skupnem seštevku.

V četrtek 13.11.2014 so se dijaki razredov 2. d, 2. b, 4. b in 4. d odpravili na strokovno ekskurzijo v tovarno vozil Revoz Novo mesto. 

Ogledali so si naslednje sektorje – departmaje:

– Departma za preoblikovanje pločevine

Proizvodni proces se začne v Departmaju za preoblikovanje pločevine. Pločevina v tovarno prihaja v kolutih. Na liniji razreza jo razrežejo v plošče različnih velikosti, na stiskalnicah pa s pomočjo orodij po različnih operacijah (vlečenje, obrezovanje, prebijanje) dobijo končno obliko pločevinskega dela. Med vsako operacijo dele premikajo robotizirano, ročno ali avtomatsko z mehanskimi rokami in s pomočjo transportnega traku

Veliko tehnološko pridobitev predstavlja nova linija zelo težkih stiskalnic, ki je v celoti robotizirana. Na njej izdelujejo najzahtevnejše zunanje dele karoserije (stranice, pokrov motorja, vrata in drugo), menjava orodij pa poteka samodejno, kar zahteva le od 6 in 8 minut. Posebnost te linije je ta, da istočasno (z enim udarcem) nastaneta levi in desni del pločevine.

– Departma za sestavo in varjenje karoserij

Deli pločevine gredo nato v Departma za sestavo in varjenje karoserij, kjer določijo geometrijo in prvo obliko vozila. Pri tem novo pridobitev predstavlja sodobno robotizirano merjenje geometrije vozila s počjo laserskih čitalcev. V zaporedju več operacij sestave in varjenja kosov pločevine te najprej sestavijo v podsklope (blok spredaj, pod spredaj in zadaj, stene). Varjenje poteka tako,  da v sestavljalne priprave pnevmatsko vpnejo vložene dele in jih potem spojijo z različnimi postopki varjenja, od uporovnega, do obločnega in laserskega varjenja. Med sestavljalnimi pripravami karoserije podsklope in sklope premeščajo ročno, s pomočjo manipulatorjev in talnih ali visečih transporterjev. Podsklope nato zvarijo v karoserijo avtomobila, ki gre na končno robotizirano varjenje karoserije in strehe. Spajkanje strehe novega twinga opravita dva laserja v robitizirani celici glavne sestave strehe. Zatem na karoseriio namestijo zapirne elemente (vrata, pokrov motorja) in blatnike. Karoserijam namestijo še distančnike in obešala, nakar po visečem transportu potujejo v predobdelavo.

– Departma montaže

Ob izhodu iz zbirnega skladišča polakiranih karoserij se začne Departma montaže, kjer vgradijo vso notranjo opremo, krmilne in pogonske sklope. Nekatere elemente zavornega sistema izdelujejo v Obratu mehanske obdelave, tu pa sestavljajo tudi sprednje in zadnje preme. Karoserije namestijo na talni trak, nato sledi namestitev instalacij na vrata prtljažnika. Stranska vrata snamejo in s tem olajšajo opremljanje. Vrata s pomočjo obešal dostavijo na stransko linijo opreme vrat, kjer opravijo celotno montažo opreme. Sledi številčenje vozila, montaža stropa, inštalacij, protizvočne izolacije itd. Armaturno ploščo sestavijo na stranski liniji in jo nato v celoti namestijo v vozilo. Nato namestijo še talne obloge, stropne lučke, ročaje, senčnike in drugo. Robot opravi nanos mase na vetrobransko steklo in na steklo vrat prtljažnika. Zatem karoserije namestijo na obešala, da potujejo naprej po visečem transporterju.  Menjalnike in motorje pripravijo za vgradnjo na stranski liniji nato pa ju vgradijo kot celoto. Sledi montaža izpuhov, prem, luči, varnostnih pasov, odbijačev, sedežev, bočnih stekel, stranskih vrat, koles, volana, okrasnih mask. Vozila nato namestijo na talni transporter, kjer poteka še montaža radijev, polnjenje zavorne tekočine, hladilnih sistemov. Sledijo zagon motorja, nastavitev paralelnosti koles, nastavitev žarometov, preizkus motorja na valjih ter zaščita podvozja. Preizkusna steza, ki je na novo zgrajena prav za prihod novega twinga, je namenjena preskušanju vozila na cestišču, v tuš kabini pa opravijo tudi preizkus vodotesnosti.

V nadaljevanju z veseljem in s ponosom objavljamo slike el. avtomobila, ki so ga dijaki izdelali v času 3-tedenskega mednarodnega usposabljanja – spodaj pa se nahaja tudi povezava do celotne galerije.

Povezava do celotne galerije.

V nadaljevanju objavljamo utrinke iz Dresdena – spodaj pa se nahaja tudi povezava do celotne galerije.

Povezava do celotne galerije.